medus logo
 
SLO | ENG | GER | FR | IT | RU | KOR | CHI
PONUDBA O MEDU ZAKAJ MEDUS ALI STE VEDELI KJE KUPITI KONTAKT
 
   
   
IZVOR MEDU
   
NASTANEK MEDU
   
SESTAVA MEDU
   
VRSTE MEDU
   
KRISTALIZACIJA MEDU
   
MED JE SIMBOL NARAVNOSTI
   
   
   
   
   
 
 
VRSTE MEDU

Vrste medu

Čeprav je Slovenija majhna dežela, se tu sečejo različni klimatski pasovi in širok ter pester izbor rastlin, na katerih lahko čebele nabirajo nektar ali mano. Posledično v Sloveniji proizvajamo širok spekter sortnih in nesortnih medov z značilnim vonjem in aromo.
V Evropi je poznanih več kot 100 botaničnih vrst, iz katerih se lahko proizvaja sortni med.
Zdravilno delovanje posamezne vrste medu je odvisno od vrste cvetov in rastlin, iz katerih dobimo surovino. Dobremu poznavalcu medu zadošča, da vidi njegovo barvo in konsistenco, pa že lahko določi vrsto. Sledi pokušanje medu, dokončno pa se lahko prepriča s kemijsko analizo in mikroskopsko analizo cvetnega prahu.

Cvetlični med
Cvetlični med je glede na svoje senzorične lastnosti lahko raznovrsten, saj so le-te odvisne od vrste cvetov, na katerih so čebele nabirale nektar. Značilno zanj je, da je dokaj svetel in po okusu srednje do močno, celo zelo močno sladek.

Akacijev med
Čebelja paša na robiniji ali akaciji Robinaia pseudoacacia L. predstavlja na območju celotne Slovenije enega najbolj obilnih in zanesljivih virov nektarja med vsemi medonosnimi drevesnimi vrstami, a z malo cvetnega prahu. Najboljši donosi so na Primorskem in v Pomurju, in sicer tam, kjer je največ vinogradov.
Akacijev med je zelo tekoč, skoraj brez barve, blago sadnega vonja in nežne, fine arome. Točimo ga maja in junija. Kristalizira zelo počasi, saj vsebuje več fruktoze kot glukoze. Vsebnost elementov ter električna prevodnost sta precej nizki, kar je tudi sicer značilno za nektarni med. Tudi vrednost pH tega medu je najnižja.

Lipov med

Lipa Tilia platyphyllos Scop. in lipovec T. Cordata Mill. rasteta v gozdovih po vsej Sloveniji, zaslediti pa jih je tudi v parkih in drevoredih. Kljub precejšnji količini nektarja zaradi relativno redkega pojavljanja lipe in lipovca govorimo o zmerni lipovi paši. Za obe drevesni vrsti je značilen tudi pojav mane, zato ima med lastnosti tako nektarnih kot maninih medov. 
Lipov med je svetlo rumene do rumeno zelene barve. Aroma je značilna za lipo, okus pa močan. Lipov med iz nektarja kristalizira počasi, iz mane pa hitro in tvori velike kristale. Po vsebnosti elementov se ne razlikuje dosti od akacijevega. Vrednost pH se giblje med 3,9 in 4,8. Prevodnost tega tipa medu je lahko nizka, od 0,5 mS/cm naprej, lahko pa tudi visoka, več kot 1,0 mS/cm.

Kostanjev med

Paša na pravem kostanju Castanea sativa Mill. je najzanesljivejša paša na območju Slovenije, vendar nekoliko manj obilna od akacijeve. Moška in ženska socvetja predstavljajo najbogatejši vir cvetnega prahu in hkrati obilo nektarja. Med cvetenjem svoj vrhunec doživi tudi kostanjeva ušica, ki izloča kostanjevo mano.
Kostanjev med je temno rjavkasto rdeč in včasih po barvi precej podoben smrekovemu medu. Zaradi višje vsebnosti fruktoze kristalizira počasneje. Diši po pelinu in je bolj ali manj grenak, zaradi zrnc cvetnega prahu, ki jih je v tem medu veliko. Točimo ga v juniju in juliju. Kostanjev med izstopa po vsebnosti pepela in posledično vsebnosti rubidija, mangana in kalcija. Električna prevodnost je zelo visoka, lahko tudi več kot 2 mS/cm.

Smrekov med

Čebelja paša na navadni smreki Picea excelsa Link. je v Sloveniji precej pogost in izdaten vir mane. Povzročajo jo veliki in mali smrekov kapar ter velika črna, rdečerjava puhasta, zeleno progasta sivozeleno lisasta in močno puhasta smrekova ušica.
Smrekov med je maninega izvora in je rjave barve z rdečim odsevom. Je precej gost z aromo po smoli. Ima nežen vonj po sirupu iz smrekovih vršičkov, smoli in lubju iglavcev. Ponavadi ne kristalizira. Točimo ga v juniju. Vsebuje mnogo elementov, zato je električna prevodnost višja od 0,8 mS/cm.

Hojev med

Drugo najpomembnejšo drevesno vrsto za slovensko čebelarstvo predstavlja navadna jelka ali hoja Abies alba Mill. Na hoji nabrano mano izločajo zelena, velika rjava in brstna hojeva ušica ter mali hojev kapar. Izrazito dobre letine so sicer redke, vendar izrazitejše kot pri katerikoli drugi rastlini.
Hojev med je temno rjave barve z zelenkastim odsevom. Je milega, zelo prijetnega okusa z aromo po smoli in žganju. Ponavadi je moten. Točimo ga v poletnih mesecih. Vsebuje več elementov kot svetlejše vrste. Vrednost pH se giblje med 3,5 in 4.

Količina mineralnih snovi je odvisna od vsebnosti pepela. Nektarni medovi navadno vsebujejo več kot 0,35 % mineralnih snovi, manine vrste pa jih vsebujejo tja do 1 %.
   
 
slika A
PONUDBA
Manin med (gozdni, smrekov,
hojev, …) in Nektarni med sta izdelka, ki smo ju ...

PREBERI VEČ
 
slika A
O MEDU
V Sloveniji pridelan med vrhunske
kakovosti omejenih serij, ki ustrezajo merilom ...

PREBERI VEČ
 
slika A
ZAKAJ MEDUS
Vsebuje cvetni prah medonosnih
rastlin, ki rastejo na območju Slovenije. Pridelava, točenje, skladiščenje ...

PREBERI VEČ
 
slika A
KJE KUPITI
Trenutno lahko med kupite pri
naslednjih specializiranih
ponudnikih zdrave prehrane ...

PREBERI VEČ
 
 
© 2015 | MEDUS, medeni pridelki d.o.o., Slovenija | www.medus.si | info@medus.si